»Videla sem jo, kako se je igrala s prijateljicami v gorah, in to mi je priklicalo v spomin lastno otroštvo. Želela sem posneti film o tem čudovitem času, ki lahko nenadoma kar izgine.«

»Vojska me je že od otroštva fascinirala. Veliko sem bral zgodovino, spoznal častniški poklic in ugotovil, da gredo tja veliki ljudje in si želim biti podoben njim. Najtežji del, hkrati tudi najlepši, so terenska vzpostavljanja. Verjamem, da brez malo trpljenja sreče ni, če ne bi bilo težko, tudi jaz ne bi bil zdaj tako nasmejan.«

»Travisa občudujem že od otroštva, zdaj pa sva skupaj spisala zgodovino.«

»Imela sem vrsto fantov, ampak, ne. Veste, kaj je bilo? Bila sem visoka in ljudje so moji mami dopovedovali, da bi zaradi tega morala postati manekenka. Poleg tega sem bila obsedena z modo.«

»Kvote so pomembne, odstirati v zgodovini umetnosti pozabljena imena je pomembno, ampak to je šele ničelna stopnja.«

»Mislim pa, da je iskren odgovor na vaše vprašanje, zakaj sem posnela ta film, ta, da sem ga osebno potrebovala zato, da bi razmislila, kakšen človek želim biti v prihodnosti.«

»Kot otrok sem mislila, da imam lepo otroštvo, a sem se kasneje zavedla, da ni bilo točno tako.«

»Prepričan sem, da človeku to, kar posluša v otroštvu, ostane za vedno.«

»To sem hotela narediti za transspolne mulce, kakršna sem sama.«